Otrok
Igral si igre
z lesenimi palicami.
Ob zemlji,
v očeh presegal
obode
samote.
V nosnicah
hranil vonj
gozdov.
Tekel skozi
zelene slavoloke,
opoj svetal
zelenih travnikov
in razpiral roke.
In, kako je tekla
tvoja reka !
Nasmeh
je imel obraze,
oblake, megle.
V telesu je grelo,
kot v domu
ob ognjišču.
Še v spanju
je zelen
glas plapolal
in slikal
podobo
sončevih kamnov.
Nisi si
otresel
znamenj.
Naselil
te je
sanjav,
krušljiv
prah
daljav.
Rasel si
v jutra
svetlobe
iz nezatemnjene svobode.
z lesenimi palicami.
Ob zemlji,
v očeh presegal
obode
samote.
V nosnicah
hranil vonj
gozdov.
Tekel skozi
zelene slavoloke,
opoj svetal
zelenih travnikov
in razpiral roke.
In, kako je tekla
tvoja reka !
Nasmeh
je imel obraze,
oblake, megle.
V telesu je grelo,
kot v domu
ob ognjišču.
Še v spanju
je zelen
glas plapolal
in slikal
podobo
sončevih kamnov.
Nisi si
otresel
znamenj.
Naselil
te je
sanjav,
krušljiv
prah
daljav.
Rasel si
v jutra
svetlobe
iz nezatemnjene svobode.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 06. 11. 2009 ob 17:41
- Prebrano 1525 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1025
- Število ocen: 31
