Ni gozda brez drevja
ne rožnih vrtov brez cvetja,
ni zemlje brez neba
in ni življenja brez diha.
Ni me brez tebe,
koliko tebe je, ko ni mene?


skozi tvoje oči sem kar si želim biti
iz tvojih ust so besede slajše
objem s teboj je zdravilo za moje ranjeno telo


si videl dotik svetlobe,
ko žarek greje kožo hlada,
ko toplo postane in mraz izgine?


zame bila si želja, ki pa je meso postala
sedaj ob hladnih dnevih še hladnejših nočeh
ne iščem več topline sončnih žarkov
voljnost tvojega vročega telesa
tvoje polne jedre ustnice
vse kar tvoje je izvor topline je

Me prevzame misel,
mi zmanjka poguma,
me zmanjkuje v trenutkih,
so strašljivi plašneži v delih del mene,
me jemlje nemoč neskončne moči,
ki mi jo daješ srce.

IŽ-lev