POETA TAROK

X

Al iz nebes

Tu vlada tišina. Spokojnost. Pihljaj...

Postava. Pokima. Prijazen smehljaj.

»Govori. Poslušam. Oba sva na tleh.«

Komaj sem zmogel vrniti nasmeh.

»Dovolj mi je vsega. Sem čisto na dnu!«

»Pa vendarle nisi prijahal na psu...

A se še spomniš vseh svečk in vseh tort?

Veš, ni življenje posamični šport.

Če pa se odločiš, da vse zmoreš sam...

Izbira je tvoja. Kako greš in kam.

Q ist die Quelle. Vesolje vesolj.

Ne božja, je Tvoja najvišja vseh volj.

Véliki pok? Je Bog rahlo prdel...

Ustvarjate vi. Vsak prida naj svoj del.

V dobro celote. Ne bi vas vrag vzel.

Na mah se ves svet bo drugače vrtel.

Demoni? Dokler jih gojiš in gostiš,

vsak dan so večji in vse bolj trpiš.

Zapomni si še: ko izbrišeš vse,

lahko povsem nova se zgodba začne.«

»Kdo si, pametnjakovič?« »Saj menda veš.«

»Kako naj te kličem?« »Sem Al iz nebes.«*

»A ni ti tako ime...« Solzno oko.

»Vedno ob tebi, moj jelen. Saj bo.«

»Je draga preko oceana, hudir!«

Nasmešek. Pokima. »Ne boj se ovir.

Vran tvoj vodnik bo v temačnih vodáh.

Žariš vse močneje. Pogum ali strah?«

Zavlada tišina. Spokojnost. In pih...

Potem pa zaslišim... Prdec ali kih?

* You can call me Al

Matjaž Lutarič - Lynx