JA
Svetloba je črne barve
Tudi če si boš nadel
Sončna očala
Bo pogled povsod črni
Plezam po domači lestvi
Da končno zagledam
Tisto svetlobo koder
Vidim vse in vsakogar
Ni mi preveč hudo
Zaenkrat še zdržim
Ni mi potrebno iti
In živeti v bivalni skupnosti
Ker tam ne morem imeti
Lune ki je moj biser
Je kužika z velikim srcem
In ne mislim jo pustiti
Same s tujimi ljudmi
Odselila se bom
Ti pa boš lahko živel lepše
Tako kot ti bo drago
Jaz si pa bom ogledala
Samoto od blizu
Tudi to zmorem
Čez dan se čudim soncu
Na večer pa gledam temo
In ker nič ne vidim
Grem v posteljo
In dam slovo temi
In prav gotovo
Ne sanjam bivalne skupnosti
Kjer bo vsak imel svoje hibe
Res ne zmorem
Mogoče v kakšnem drugem svetu
Tukaj ne
Ker obljuba dela dolg
Le kako si lahko to pozabil
Ali pa kar tako govoriš JA
Ta pesem se me je pa še prav posebej dotaknila
... z njo odpiraš težke teme, draga Irena, ne le ene, več njih.
In veš kaj?
Tudi jaz imam tak biserček doma, le da se moj imenuje Lili.
Bodi dobro!
Marija
Oj Marija dobro jutro
Če bi znala bi ti poslala
Sliko pa ne znam. Pa tudi
Lili je lepo ime. Potem sva
Že dve ki imava kužka.
Mi je lepo da ti je pesem všeč
Bolj realna je od poezije,
Ampak vseeno. Je pa za
Razmislit čeprav ne grem
Proč od tu. No vsaj eden
Razmišlja resne stvari.
Lep dan vama želim
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 30. 06. 2025 ob 14:51
- Prebrano 232 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 102