po Jos. Murnu

Zvečer kresnice so se vžigale

v tišini, skrite želje švigale

v poletno noč.

Nad praprotjo se zvezde utrinjale,

semena svoja so pošiljale

v poletno noč.

Na hribu, kjer sem te spoznal, sred host,

gorel je ogenj, dim se dvigal gost

v poletno noč.

Ljubezen najina bila je kres,

a dogorel, odplesal je svoj ples

v poletno noč.

Po starem verovanju na srce

si položil bom vroč pepel in vse

bo kot nekoč!

Matej Krevs