
Tam v daljavi vidim kres,
ki gori z vso silo.
Zdi se kakor zadnji ples,
ker je vse minilo.
Plamen reže skozi zrak,
plapola v višino.
Z žarom osvetljuje mrak,
čuti se vročino.
Vprašam se: Ti vidiš kres?
Mene, ko sem sama?
Sega plamen do nebes?
Je to vez med nama?
tekoče, gladko,
preprosto v povedi, a pomenljivo
lepo.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!