Oj, sosed moj, mar se ti še ne spi?

Čemu ti v strešnem oknu luč gori?

Je senzorna in ti zdaj sladko spiš?

Jo na podstrehi sprožila je miš?

Mar tam sam vrag pogubo vsem snujoč

skoz teleskop zre zvezde pozno v noč?

Je duh zdaj tvoje hiše gospodar,

bi rad z lučjo sporočil važno stvar?

Ni miš, ne vrag in niti duh ne bo,

kar luč prižiga to, noč za nočjo.

Bojim se, da je bolj banalen hec,

oj, sosed moj, ti premeteni dec;

ti sam prižigaš luč mi vse noči -

pod njo konoplja ti lepo brsti!

Matej Krevs