
pozdravljam pogrebce
znane obraze
nihče ne odgovarja
hodiš pred njimi
zgrbljen
tresočih se ramen
obstojim na opoldanskem soncu
brez sence ob stopalih
Se mi nekako zdi, draga Irena, da je metafora omotana v nekaj bolečega, dotakljivega v srce ...
Prijeten dan ti želin,
Sašo
Lepa in žalostna...
te pa jaz pozdravljam, srčno!
lirična žalostinka. Žalostink ne moremo vedno peti. Lahko jih samo tiho nosimo. Kot senco.
op: popravek - tresočih SE ramen. (sem kar jaz)
LP, Lidija
Najlepša hvala vsem.
Objem duha, ki je liričen subjekt in tudi moj pozdrav.
Lpi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!