V sobi sedim

z menoj je stara omara

nisem kupila nove

čeprav sem celo življenje

za denar garala

Je bele barve

in z leti že postaja siva

v spominu mojem bo

tudi ko je več ne bo

ostala živa

Odpiram njena vrata

previdno in počasi

notri je cel kup posode

pa tudi stari časopisi

z raznimi oglasi

Pa misli moje zbežijo drugam

kaj če bi kupila novo

pa natrpana soba me sprašuje

kam pa bi jo dala

kam

Zato pogled moj še enkrat jo objame

ostala boš pri meni

ji govorim na glas

ne bom kupila nove

vse dokler te ne izbriše čas

Milena