Grem na travnik s koso v roki
lep dan kliče v nebo
kosec pridi — sočno travico spremeni v seno.

Travnik diši,
ko ga s koso zarežem
travnata bilka v snopu mirno leži
in se pod soncem poletnim suši.

Zamahnem, zasekam, travo položim
zamahnem, zasekam, v ritmu naprej
s počasnim korakom kosca hitim.

V ritmu jutra,
brez sapice hladne
se sonce prebuja
že nežno me greje.

V bližini prijetno potoček šumi,
poznam ga, včasih smo tam
v poletni vročini, kot mulci, čofotali.

Zamahnem, zasekam, travo položim
zamahnem, zasekam, v ritmu naprej
s počasnim korakom kosca hitim.

Odložim koso in se odpravim
v hladno vodo se na hrbet uležem
prijeten hlad čiste vode me objame.

Ko je sonce na nebu visoko in žge
jaz v senci hladni pod vejo ležim
vpijam ta mir in lepoto
to je vse kar si tukaj želim.

Tomaž Jevšenak