O komentar sem izgubila, 

... trdi prsti, haha.

Kot zanimivost, če smem, dodati k poimenovanju ceste Večna pot. V 19. stoletju so tod vozili s parizarji (težki vozovi) in z vprego več parov konj robo iz Trsta na Dunaj in še drugod po Evropi. Zaradi močvirja ob robu Rožnika so se morali poslužiti vleke; in so to pot imenovali Vlečna pot. ki pa so je v prihodnjih desetletjih, ko ni bilo več poplav in močvirja preimenovali v sedanjo Večno pot. 

Fajn kruiku, Marija!

Lepo pozdravljena,

Sašo

Hvala Sašo za tvoj zanimiv komentar.

Jaz se pa spomnim, da mi je teta, ko sem bila res še majhna rekla, da greva v ZOO po Večni poti in sem mislila, da bova šli v nebesa  (*_*)

Ja takle mamo.

Lep dan ti želim!

Marija

O, kolikokrat sva bila z otrokoma in pozneje z vnuki od doma peš v Živalski vrt. Ta Večna pot je bila pa vedno dobesedno "večna" ... Ampak čez Tivoli po Jesenkovi poti na Rožnik in pa spust navzdol v ZOO je bil pa najbolj prijeten dostop do tja ...

Uživaj v sončnem dnevu, kajti narava je na široko razprla svoje prelestne atribute ...

Sašo   

Večna pot - ali katerakoli druga: senca nas vedno lovi (tudi če je ni).

To pa res, draga Nada, 

... v pravem ali v prenesenem pomenu.

Sicer sem se lovila med senruy-em in kruiku-jem, pa je ravno zaradi večplastnosti zmagal zgoraj omenjeni

(*_*)

Lp, Marija

če pogledaš definicijo kruikuja, boš videla, da to, kar si zapisala ni kruiku. Je pa prav spodoben/dober haiku. LP, Lidija

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kruiku

OK, sem popravila naslov

... včasih otroštvo zamegli pogled. (*_*)

Lp, M