
Z neba potrgam puhaste oblake,
kot vejice bombaža zvežem v šopek
in vse oblike, ki so kakor spake,
kot školjko stisnem v še zaprti popek.
Tam jih prebarvam iz sivine v belo,
ne ve se, v kakšne skrite dozorijo,
nihče ne ve, kaj se bo v dan razpelo
kot želje, sanje vse, ki v mladem spijo.
Nebo po svoji volji jih ugnete,
raztrga nam ujete lepe slike,
v neurje jih kot bič, kot strah zaplete,
privid je smeh, ki ga pretlači v krike.
Zato zalivam brste sanj prikrite,
da ne dušijo jih pekla levite.
mi zablesti
smeh, ki ga pretlači v krike
Branka :)
piškot brez sladkorja ...
hvala
objem
pi
Matjaž, najlepša hvala za branje in komentar.
Naj bo čim več biserov brez rojevanja iz bolečine :)
lpi
Predstavljam si to silno želje, da človek spremeni otožne barve sveta ...
Draga Nada, kot zmeraj, tudi tokrat segaš k srži, kar me neizmerno veseli.
Najlepša hvala in lp
pi
biser ja, če eden v nizu, ampak tukajle ti je metrika ušla z vajeti:
kot sanje in želje, ki v mladem spijo.
Vem, da boš uredila en dva tri! ;)
LP, Lidija
Lidija :)
želje so me zavedle, znajo one to :)
A bo zdaj ok? Čeprav to je res na hitro ...
Seveda, saj veš, da! ;)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!