Ko je foton ob velikem poku začel svojo pot,
takrat je bilo že znano,
da je sam svoja negacija.
Ali se je on zavedal, je vprašljivo.
Jaz se svojega kontrasta obstoja
definitivno.

Bit
neha biti monolit.
Razpada.
Le še valovanje v praznini
med začetkom in koncem.

In ta prepast.
Ker dojemam,
da ima svetloba sposobnost
lastnega ugašanja.

Sedaj jo opazujem,
kako me opazuje, da sem dojel
sposobnost prenehanja.

Sem morda le entiteta v temi,
ki ima dostop do nasprotja?

Ali ima strah telo?

Roko