
Videl je te roke
ki so čakale objem
videl je ta lica
ki jih žalost je krasila
ker je spoznala
da ne bo nikoli njen
Želel jo je objeti
in malo iskric ji deliti
ker ljubil tudi on je njo
a ni je mogel razveseliti
ker vse lepo je odšlo
Zato se je naslonil na kamen
in ptica je prelepa priletela
želela je ogreti mu srce
zato mu lepo pesem je zapela
A srce je ostalo tiho
in lica slana od solza
ni mogla ptica ga ozdravit
srčnih ran in vsega gorja
Ko vse temno je nastalo
se je prižgala zvezdica
takrat je tudi on spoznal
da sreča nova bo prišla
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!