20250609
kot navihana otroka
povabiva bližino
na sveta mesta
mesečina levi najino ranljivost
in jo čuječe odlaga
na žametast mah
v njem si z zelenkastimi lučkami
dvorijo kresničke
in kresni dotiki
iz praprotnih semen
izvabljajo skrivnostni napev
v gozdu zadiši podlubje
bora in breze
Pravljično in zaljubljeno :). Lepa.
Lp, Polona.
izčiščena lirika, ki se nežno vgrajuje v obdobje okrog solsticija, čestitke.
lpL
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 09. 06. 2025 ob 09:31
- Prebrano 249 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 293.68