
V dnevih,
ko skozme teče reka,
je moj obraz odprt.
Telo dehti po ilovici.
Noge poženejo v dolge ozke trave,
ki se v večerih mehko zibajo nad odhajajočo vodo.
Pogled odseva pojoče nebo noči
in molčeče nebo dneva;
strahovi jutranjih meglic
tiho šepetajo skozi moj dih.
Na pol potopljeni čoln v ločju se zdrzne.
Katera slutnja je zganila njegovo preperelo srce?
Kačji pastirji poljubljajo odložene upe.
Misli so vodni drsalci,
ki ne puščajo sledov.
Ti pa si pustila sled v tem pesniškem doživetju.
hvala Ti in lepo dan še naprej
Res, podobe se prelivajo in ustvarjajo posebno atmosfero ... čestitke,
lp, Ana
Hvala vsem trem za komentarje. In tebi Ana za podčrtanje.
Lep pozdrav, Polona.
Hvala, fionapanmor. :)
Lep dan,
Polona.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!