budilka udari kot škorenj policaja
in se iz postelje vlečeš kot iz groba
zrak smrdi po včerajšnjem pivu
in po nečem, kar gnije v umivalniku

prižgeš cigareto z roko, ki ti drhti
ker je to boljše kot kričanje
želodec te sovraži
pljuča te sovražijo
in ura se smeje, kot da ve vse

a vseeno se spraviš pod tuš
se olajšaš, pljuneš, preklinjaš
in strmiš v steno
dokler voda ne postane ledena
kot vedno

ni nobenega velikega razloga
ni smisla, ovitega v zlato
samo najemnina
kava
in morda tih bar na koncu dneva

moraš izbrat
spet
in spet
tudi ko ti življenje izbije zobe
in se reži kot tvoj najslabši spomin

življenje ne vpraša
čaka
sedi na tvojem stolu, je tvojo hrano
in ali prikimaš ter sedeš poleg
ali pa greš skozi vrata in se ne vrneš

a izbereš
vsak prekleti dan
da vstaneš
da dihaš
da greš naprej
ker druga izbira
je nič.
in nič je prelahko.

Hors