zvezdogledka je dejala

da pride

a ni povedala

kdaj in niti kako

prišel je

v prezrtem pihljaju svetlobe

in tistega dne je zrak zadrhtel

v strašljivosti bližine

ki se je pritajeno

izkrcala na bregove

najinega sočasja

suvereno se je pretegnila vsevprek

in zapredla

kot sita črna mačka

smaragdnih oči

nato se je voljno stisnila vmes

in kot plima nezadržno zapolnila

vsa prostorja v nama

po predaji

jih z logaritmi stvarstva

spreminja v drstišče

svetih čudežnosti

fionapanmor