V utripajoči tišini prazne sobe
nočem navijati besed
v klobčiče misli,
ki so jih polni moji zapuščeni skednji.
Bel papir nežno zgibam v ladjico,
ki bo sama našla pravo smer.
Želim ljubiti kot gladina vodnjaka,
ki sprejemajoče čaka,
da žeja postane godna in drhteča.
V zelenilo zgodnje pomladi
pošiljam vse svoje jate rib,
da se njihove srebrne luske
ljubko bleščijo med belimi cvetovi.
Jeseni v soju sveče
rišem svoja ozvezdja
na raskave podplate.
Pred spanjem z njih otresam zvezdni prah.
Želim ljubiti kot gladina vodnjaka,
ki sprejemajoče čaka,
da žeja postane lepa in drhteča.
Hvala, Svit, Faeq in Katarina za vaše odmeve. Vesela sem jih.
Lp, Polona
Tudi mene je pesem nagovorila, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona C. Pegan
- 31. 05. 2025 ob 14:08
- Prebrano 455 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 221.88