
moj dvanajstletni sin ne pozna te besede
on pozna enostavne rešitve brez velikih besed
v svetu odraslih naj bi se zaključno dejanje zapisalo v besedi
kot da bi s tem potrdilo svoj obstoj
pika na i
kje se začne konec?
je konec res konec pri koncu ali ga je treba še zapisati?
najin epilog je jasen ne da piševa o tem
vem kje je belo in kje je črno
vem da sem bila lutkica zapakirana v žlahtnost tvojega razpoloženja
nič pisanja
nič razpredanja
samo prišit moram konec na rob začetka
in krog bo sklenjen
pogledam se v ogledalo, kje je lutka?
izvrstna, pa krasna metafora:
lutkica zapakirana v žlahtnost tvojega razpoloženja
Lepo, čestitke.
LpL
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!