
Ko sem v temi čisto sama,
sanjam tihe, nežne sanje.
Kot da z mano je še mama,
ki pokrije me za spanje.
V temi vidim, kar je skrito,
kadar v sobi luč gori.
To skrivnostno je prekrito
in ob dnevu brez moči.
Ko ponoči gledam vase,
vidim dete, ki se skriva...
Kot spomin na davne čase,
tam spet mama ga pokriva.
Prav lepa pesem, Katarina. Hvala.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!