Spet je padel mrak,
megla se je usedla na dolino,
izginile so sence srak,
vsak šum je zapustil s polji pokrito ravnino.

Zrem v svetli biser na nebu,
štejem zvezde okrog posejane,
bojim se prepustiti spancu,
bojim se sanj, ki mi bodo dane.

V sanjah se pokažejo ti prave želje,
sanje razkrijejo ti vsebino srca,
bojim se poti, ki do cilja te pelje.

Zdaj je ne poznam, kažipota ni,
zdaj ne vem, da mi ne bo uspelo,
želim si le bedeti, biti brez skrbi.

krneki