
Nočni spomladnski veter se prikrade skozi rahlo okensko odprtino
in se prelevi v prepih,
ki zamaje škripajoča vrata.
Ta ob spremljavi kapljic iz pokvarjene pipe,
brez posluha cvilijo shrljivo sonato.
Takt dodaja pokanje starega parketa,
lunina svetloba pa po stenah riše grafite v podobi nezaželne publike.
Jaz sem takih koncertov vajen,
tebe pa vrže iz spalnega ritma.
Duhovi!
Se še na pol zasanjano ustrašiš.
Psssst,
ne boj se draga,
mrtvi nam ne sledijo.
Mi sledimo njim.
Lahko noč.
Ful dobr'
... le naslov?
hiša mrtvaških sonat ali kaj podobnega.
Brez zamere, samo predlog, saj me je besedilo v trenutku prestavilo v kakšen
razpadajoč dvotec :)
Je pa odlična!
Marija
Ps: in škratek je v okenski odprtini
Hvala Marija!
Naslov je igra besed, ker je mrtvaški oder dvignjen oder ali podobna ploščad, ki se uporablja za podporo krsti med pogrebom.
Del pesmi pa je opisan kot koncert, ki se seveda odvija na odru, zato tak izbor naslova :)
Škratek pa odstranjen, hvala še enkrat Marija :)
Lp, Nejc
Duša uvijek otvara svoje prozore, glasnija je na slikama čije boje mijenjaju godišnja doba. Sviđa mi se.
lpm
Vrlo lijepa proza, Crni Kos!
Podsjetio si me s naslovom na predivni sonet "Utjeha kose" od A.G. Matoša:
"Gledo sam te sinoć. U snu. Tužan. Mrtvu.
U dvorani kobnoj, u idili cvijeća,
Na visokom odru, u agoniji svijeća,
Gotov da ti predam život kao žrtvu...."
Lp, Katica
Hvala Katica, idem pročitat taj sonet, baš me zanima :)
Lp
Čestitke k pesmi s koncem, ki je ena tistih večnih resnic ...
lp, Ana
Čestitke i od mene na podčrtanki!
Majski pozdrav, Katica
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!