
Odprem vrata.
Spustim vase
svetlobo jutra,
ki obeta.
Izhlapevam temo
do zadnjih hlapov.
Potegnem vase
ščebetajoče kepice perja,
svilnatost mlade lipe,
vonjave, ki se lovijo
med pokošenimi bilkami trav.
Zadržujem dih.
Nastavim dlan.
Da bi ujela dan.
Za vse čase
si hočem zapomniti
pesem, ki jo poje pomlad.
Zelo lepa
... pesem, ki jo poje pomlad (*_*)
Lp, M
Tako bi morali začeti jutra ... čestitke k pesmi, polni svetlobe in upanja,
lp, Ana
Hvala, Ana, z Podčrtanko.
Hvala, Marija in fionapanmor, da sta se dotaknili mojih vrstic. Prekrasno jutro me je čisto prevzelo.
Vsem trem vse dobro in takih posebnih juter želim.
Dušica
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: dusica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!