Sveča za Ivane
Tam z Rožnika pogled je na Ljubljano,
jo nemo opazuje s hriba lice,
čeprav iz kamna hladnega klesano
še pljunilo bi na prav vse krivice.
Zastonj za revne vpil je za življenja,
zasmehovan od vseh petičnih riti,
odrinjala ga je prevzetna srenja,
ki ni ji mar, če drugi niso siti.
Stoletje in še več je že minilo,
odkar zapustil svet je in z njim upe,
med Šentflorjani ni se spremenilo,
še sužnji smo za bogataške kupe.
Veš, Ivan, iste ptice skup letijo,
in z roba klici nič ne spremenijo.
Hvala ti, draga Irena, da si več kot primerno obeležila spomin na mojstra slovenske besede, Ivana Cankarja, ki je vsaj zame še kako živ in prisoten še danes ... Ravno v teh dneh spet zvesto prijateljujeva ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Dragi Sašo, najlepša hvala.
Nič se ni spremenilo od časov hlapca Jerneja, le moda oblek, frizur, šmink je drugačna.
naj bo dan kljub vsemu lep, saj le to zares šteje v naših vse prekratkih letih
lp
Irena
Čestitke k pesmi, ki nagovarja še vedno (bolj) aktualnega Cankarja,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 10. 05. 2025 ob 22:16
- Prebrano 378 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 168.29