
Nekdo mi polomil je krila,
nekdo je ugasnil moj žar.
Odtlej sem po blatu hodila
in on je postal moj grobar.
Sem dolgo, predolgo verjela,
da ptica sem zlomljenih kril.
Zdaj vem, nikdar ne bi smela,
zavreči vseh božjih daril.
Iz blata počasi se dvigam
in čutim, da v krilih je moč.
V sebi svoj žar spet prižigam;
saj Bog mi pošilja pomoč.
naj optimizem pretehta !
lep preostanek dneva in pomladi naj se ti nasmehne
Raj.ko je.Rama
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!