Pomladna linija
v ozadju diha hrib,
gol, a že v brstenju –
zelena misel polzi čez rob
reka šepeta neopazno
v jeziku, ki ga razumeš,
le če se potopiš v tišino
vetrnica škriplje kot spomin
na otroštvo –
čas, ko se je vse vrtelo brez robov
cvet češnje razbije sivino,
blesti kakor misel,
ki se končno ujame v stih
nisi več senca zime –
si prva misel zemlje,
svetloba se razpre od znotraj
Povsod toliko pomladne polnosti. In ta prelepa pesem, kot vrtiljak iz brezskrbnega otroštva. Zelena, sveža in optimistična.
Globoko čutna in bleščeče čista pesem! Vsaka beseda z lahkoto nosi svojo težo, na koncu pa se tako lepo zlijejo v notranjo svetlobo. Kapa dol, Timotej!
Všeč mi je prelivanje zunanjega, spominov in notranjega sveta p. s. ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 17. 04. 2025 ob 19:33
- Prebrano 457 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 295.2