
Ne vem koliko let
bila sem prikovana
a vsaka otožna pesem
je mojemu srcu znana
Koliko je pomladi
krasilo moj obraz
da svetil se je v soncu
kot zlati žitni klas
Koliko je snežink
pokrilo potko mojo
in vsako mojo sled
in stopinjo tvojo
So solze moje lile
podnevi in ponoči
a greli so srce mi
poljubi tvoji vroči
So iskrice z očesa poletele
se jih preštet ne da
so končno našle tebe
in pot
ki vodi do tvojega srca
Zato še vedno sanjam
sredi polja da stojim
da razpenjam krila
ker leteti s tabo si želim
Kot ptica, metulj ali peresce, poleti tja daleč ljubezni v objem. Lepa!
Dobro (novo) jutro Milena
To je ta vrtiljak življenja
Koliko je pomladi
krasilo moj obraz
da svetil se je v soncu
kot zlati žitni klas
Koliko je snežink
pokrilo potko mojo
in vsako mojo sled
in stopinjo tvojo
enkrat v zenitu, se spušča in skoraj butne v dno, pa spet zgoraj,
dokler ne zmanjka ekektrike.
nasmeh od RA.j. रामा
Razpenjam krila ker leteti si želim... Lepo, lp, Drago.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!