Frfotanje
ko se ljubljeni s
tistim nežnim glasom
in s tisto toplo kožo
udomi v tem
metuljastem srcu
um začne utripati
v ritmu pogrešanj
a pogrešanj nikar
ne hrani
s pričakovanji
ta bodo namreč le še
krepila in poglobila
njihove lakomne korenine
zato zgolj ljubeče zapleši
s pričakovanji pleši
in čas brez ljubljenega
se bo prizanesljivo
krčil krčil in
skrčil
v frfot
metulja
Ah, ta pričakovanja.
In vse tiste dolge sekunde.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 09. 04. 2025 ob 13:23
- Prebrano 308 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 143.83