
Ob sekundnem intervalu budilke iztisnem energijo iz postelje,
na mizi Matcha latte,
v zelenem vonju mladosti,
z ščepcem soli,
draži moje brbončice,
plesoče v ritmu valčka,
ki podivjajo in se prestrašim,
ko zatresem mizo,
kava pade na tla in se razlije.
Stopim vanjo,
žgoč občutek se preteka do kosti,
pogledam v ogledalo,
vročina ga zamegli,
prislonim prst,
z enim gibom ga obrišem,
se zazrem v dvojnikove oči,
v daljavi zagledam goro z orlom.
Stopim do omare majic,
na obešalniku visijo hlače,
brez ideje o življenju,
kot moje sanje skrite pod ključom v srcu,
izberem majico za čez kožo,
mehko, udobno, preveliko,
stkano v starem skednju.
Potujem na hodnik,
nataknem čevlje z neskončnimi vezalkami,
se mučim in s koraki omagujem pod težo vrat,
uspem jih odpreti,
kava zače delovat,
zapiha veter in odhitim v neznano.
Zvonec v zvoniku kliče 7uro.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!