Sreča vsakemu je dana

in da najde pot v samoti

sploh če preveva ga spoznanje

da živel je v veliki zmoti

Da bil z lažmi je zapeljan

ker je verjel v misel čisto

a roka umazana ga ni spustila

rajši kamen je zdrobila

Oblake svetle sem želela

verjela sem v besede zaigrane

spoznala pa sem divji veter

in bolečine od njega zadane

Mogoče zlobo mu srce pozna

in zadovoljen je da ne trpiš

a njegov obraz je tuj in hladen

in nič prav srečen se mi ti ne zdiš

Milena