Vse kar se je v zimi izgubilo,

brezbarvno, razvlečeno mrtvilo, 

se je v čutni svežini vrnilo.

Včeraj prazna, trhla še in siva,

suha, lomljiva, nezanimiva.

A danes pisana in radoživa.

Ni je strah razgalit se v svetlobo,

nežno v hlad odpreti se z mehkobo.

V veter razpustiti vso tesnobo.

Očara s cvetočo me vedrino,

ko z vonjem privablja v bližino,

v barvah sanjavo razpira milino.

Ja, odzovem sonca se vabilu,

zaplešem v vonjavah razpšilu,

se sprostim v pomladnem zelenilu.

olgasem