
Ivanjščica, ivanjščica,
ta nežni beli cvet,
gledal sem ga, gledal
že mnogo, mnogo let.
Sem trgal bele lističe,
zraven govoril:
»Ljubi me, ne ljubi me,
ljubezni si želim.«
Oh, ta nedolžna rožica
meni govori:
»Ljubezen, ki jo Bog deli,
je za vse ljudi.«
Pozdravljen na našem portalu in dobrodošel v imenu uredništva!
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Šürek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!