
Roža,
vzklija v tebi kot vulkan,
in bruha besede kot skale.
Treščijo po razmetani beli kuhinji,
kjer si kuhala ideje,
kjer si kuhala krompir, špinačo in piščanca
in havajsko poezijo.
Rdeče lije iz tebe glasno
in tiho.
Iz rdeče zemlje vedno zrastejo najlepše rože.
Zanimivo (raz)pletje narave v domačo kuho besed.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: majavalic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!