Konec
Ni besed, je le tihožitje,
tišina, le duše tvoje se sliši vpitje.
Nemoč, grozna nemoč,
Noče in noče žalost proč.
Ozrem se nikogar več ne vidim,
le utrip srca še zadnjič zaslišim.
Strah, krik, trepet in konec,
moj konec.
Ne, ni časa bilo za slovo,
Ne, nisem vedel, da bo prišlo.
A prosim, kot angel te tukaj in zdaj,
nič več ne sprašuj se, kako in zakaj.
Zakaj jutra so še vedno tiha in jasna?
Zakaj tista reka tako je zelena in krasna?
Zakaj mene tukaj ob tebi več ni?
Vidiš? Zaspal sem, da bi ti - odprla oči.
Rok, pozdravljen. Tista druga vejica v zadnji vrstici se mi zdi nepotrebna. "Vidiš? Zaspal sem, da bi, ti odprla oči."
Samo komentiram in predlagam, avtor si ti in tvoja je odločitev.
Lp, B.
Zdravo Bojan,
Niti nisem pomislil na to a se mi zdi veliko bolje, bom uporabil vaš predlog. Hvala.
Lp, Rok
Ja, meni se zdi tako veliko bolje.
Lp, Bojan
Se mi zdi, da je sporočilo pesmi tako še bolj izpostavljeno.
Hvala, napisana je bila za časa nesreče v premogovniku Velenje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Rok Leš
- 18. 03. 2025 ob 09:26
- Prebrano 163 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 57.58