
V jutru tvojega večera je bilo sonce.
Jasnina je bila dokončna,
brez zamolka, brez medvrstičja.
Za besede ni bilo prostora;
pogled in dotik sta podržala tišino,
ki je mehčala in odpirala.
Pramen svetlobe ti je sedel na obraz.
Moj glas je prišel iz pradavnine.
Oddaljen in raskav se je bližal
in postajal čist, svetel;
vseobsegajoč.
Potem sem obsedela.
... pogled in dotik sta podržala tišino ...
Odlična pesem!
Ko brez besed povemo največ in se prav nikamor ne mudi. Lepa.
Včasih se v besede ujame tisto - nekaj več, pozdrave Nada
prehajanje iz prehoda v prehod 2, 3 ... zmeraj drugače, zmeraj prvinsko. Morda zato naj bo ta Prehod 1.
Lp, caki
Prehod v statičnost - razgiba misli! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt.
Ja Caki, mišljeno je bilo tako, pa sem jo pozabila napisati, v na mojih listih pa imam
tako, hvala za podrobno branje, Nada
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!