
Kje si ti ljubezen moja
zakaj roke prikrivaš mi
dobro veš da si želim
da v objemu srečen si
Dobro vem da slutiš ti
da me žene v tvoj objem
mar ti težko reči je
da tudi ti ostal bi v njem
Naj moje upanje zbledi
naj solze lijejo z oči
ko rečeš ti z lahkoto mi
naj jutro zlato se ne zbudi
Jutra več ne maraš ti
in noči si svetle ne želiš
ker vse poti so se zgubile
in ne bodo se vrnile
A jaz sanjam o pomladi
čeprav že zdavnaj mimo je
poletje prihaja mi naproti
in že zima smeje se
Ostala je samo jesen
jesen rumena in rdeča
in veter piha dan za dnem
ko objema me nesreča
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!