Duša se celi in se boji,

 da ona svetloba ni,

dušo boli,

boli jo krivica,

žalost,

trpljenje,

dušo bolijo krivice Sveta,

boli jo, ker ni radosti,

veselja,

modrosti,

boli jo,

ker človek hiti,…

in hiti,

in se ne ustavi,

dušo boli, ker človek za nič ne skrbi,

dušo boli mladost, ki polna trpljenja je bila,

a z malo veselja,

dušo njene življenjske rane skrbijo,

saj se počasi celijo,

dušo skrbi, da na Zemlji sočutja več ni,

dušo skrbi, ker ljubezni med ljudmi več ni,

a njo vodi upanje,

vodi jo Sonce,

ali Luna, ki na nebu sije v svoji veličini,

vodi jo radost in modrost iz preteklih dni,

želi si, da se njena duša zaceli,

in zaživi,

želi si, da se človek ustavi in zaljubi,

zaljubi v Sonce,

v zvezde na nočnem nebu,

zaljubi ter zaživi,

zaživi s sočutjem,

radostjo

in modrostjo,

tako, da Zemlja dobra bo,

ljubeča in iskreča,

človek zaceli si rane, da te temà ne prevzame,

človek ne boj se in le bodi ti,

to kar si

in kar postajaš,

rane celi tako kot si želiš in pazi nase in na druge,

jeza rešitev ni,

tudi žalost ne,

gibanje je radost,

mladost se iskri a tudi včasih boli,

ljubezen pa celi vse kar mimo tebe gre,

ljubezen in čas celita rane,

naj te Svetloba prevzame,

duša naj ti se zaceli.

zvezda19