Vem, da zemlja, kot vrtavka se vrti,
in letni časi z njo so v plesu prepleteni,
začnem s pomladjo, ko v vrtu vse brsti,
vsi moji čuti tam takrat so z vonji potešeni.

In vonj po novem dnevu z roso svež – opran,
ki s sončnim žarkom me je takoj osvojil,
razgled božanski, kot od boga poslan
z veseljem to deželo bom obhodil.

Pogledi polni vseh čudes, ki jih dežela ta ponuja,
od vsepovsod zdaj vidim jezera, gozdove,
v daljavah zlata žitna polja, sreča na obrazih.

V srcih vseh zavednost domovine se prebuja,
spoznanje, da dežela je od vseh, ne le od bogatih,
da skupaj vedno strli bomo vse okove.

Tomaž Jevšenak