Očitno mi je ostala zadnja možganska celica,

ker imam samo eno misel.

Ob spremljavi otožnejše glasbe od pogrebne,

se premikam v počasnem posnetku, 

kot bi ne imel kosti,

a me vseeno vse boli.

Kam sem že namenjen?

Aha, do hladilnika, čeprav nimam apetita.

Ali pa sem celo pozabil, kaj rad jem.

Menjam razpoloženja pogosteje od noseče bipolarne najstnice,

ne vem kateri letni čas je

in če imam hobije.

V službi mislijo, da sem bolan, 

ker ne stresam več vicev,

pa se kljub temu kar nekaj smehljam kot idiot.

Mogoče sem pa zblaznel.

Do seksa mi je manj kot aseksualnemu evnuhu,

nimam moči, 

da bi dvignil telefon, 

ko me vabijo na tarok,

pri katerem zadnje čase izgubljam,

kot da ne poznam več rimskih številk,

zato raje z balkona blejim v zvezde v pozi zadrogiranega astrologa,

da bi v njih našel odgovor,

zakaj kurca vsi pravijo, da je lepo biti zaljubljen?

Črni Kos