zjutraj se zgodaj zbudim
grem sedet na wc
skozi strešno okno strmim
v zadnje zvezde na nebu
v misli se prikrade občutek kako letim
svobodno z vetrom drvim
iz hriba na hrib stebre lovim
čas je vzel te užitke
iz dneva v dan na delo
in še vsakodnevna potovanja
tako za užitek letenja
v hlačah ostane le suhi žep
z opreme prah stresem
se v vrvice zapletem
in proti nebu poletim
do zadnje zvezde
svoje sanje lovim
na wc-ju se sedaj predramim
obrišem si rit in grem
saj na potrebo že čaka drug družinski član

Maks Jamski