V času, ko pomladansko sonce oblije pokrajino, nežni brsti nabreknejo, življenjski sok prebudi življenje in nežne rastlinice se tako prebudijo iz zimskega spanja. Rastlinice se tako poženo kvišku in iščejo in tipajo svetlobo, počasi se prebujajo, sprva le rahel premik oznanja, da se nekaj dogaja, šele nato se silovito dvignejo in pokažejo svojo lepoto v polni luči; sonce se tako igra z nežnimi brsti, jih greje, jih spodbuja in krepi, tako se življenjska sila v njih krepi in končno, se nežni brsti, kot udarec groma razpočijo, odvržejo svoj pokrov in se prebude v žametni toploti. Rast se prične in življenje tako ponudi svoj nov obraz; nežna rastlinica razpre svoj pokrov in se kot največja spogledljivka v zalem jutru obrne k vzhajajočem soncu, sončnemu vzhodu tako pokaže svoj obraz, sončni zahod, pa jo spravi k mirovanju in tako iz dneva v dan. Rastlinica se tako razvija in se kali v novih pogojih, tako se preoblikuje in si nadene novo obleko in tako spoznava novo odelo življenja. Je prava sramežljivka, ki se prebuja čisto počasi, a ko zacveti, zažari in takrat, je ni lepše od nje; tako raste, se uči in uživa v tej igri narave. Njeno življenje sicer ni dolgo, le eno leto od rojstva in takrat odide, za sabo pa pusti cvet potomcev, ki jih je sama naučila, kaj je življenje …

Obraz narave-
odsev zale podobe-
slika umetnost.

francitraven