
Dragi verniki, je rekel en modrec nekoč,
vera je vaša in ne bo šla proč.
Ko včasih začutimo v sebi nemoč,
molitvi iščemo pot upajoč,
svetlobo, resnico, vsaj kako pomoč.
Verjeti v nekaj pomeni ne obupat nikoli,
sprijaznit z boleznijo se, vnaprej znano usodo...
sprejeti vse ladje v pristanih pomoli,
ponudit vsem bitjem hrano in vodo.
Pustiti človeku vsakemu svojo vero,
nešteto možnosti v življenju na izbiro,
prihodnost sešiti "krojaču" mero,
pozabit zamero, odpustit nevero.
Verniki potrebujejo znanje,
znanstveniki, pa vero.
Dragon, lepa pesem.
Veri dovoliti, da se razvije in razraste.
Kanček prostora in časa potrebuje.
In kdor jo neguje,
sebi in drugim udobne poti tlakuje.
Svit, zanimiva misel. Strinjam se.
Zakaj nekdo, ki verjame, da mu je vse že zapisano v usodi, pogleda levo in desno, ko gre čez cesto?
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!