Time flies, each day a swifter, fleeting dart, My hair, once dark, now wears a silver crown, Each passing sun bends further, breaks my heart, And bends my frame, aging me earthbound.
My knees, once strong, now creak with every bend, My joints protest, a chorus of dull pain, Where are those days, which seemed without an end, When I, a child, could leap across the plain?
Upon the lawn, a sprite of boundless glee, I danced and spun beneath the sun's warm gaze, Those joyous years, a distant memory, Lost in the mists of life's bewildering maze.
Now twilight falls, the shadows start to creep, And in my bones, the echoes softly sleep.
Lep sonet v angleščini, zelo tekoč in berljiv, dobre rime.
Prevod, ki si da dodal, je samo informativen pripomoček za neuke v angl. jeziku in ne dosega kvalitete originala, ker ne sledi rimi. Dosti bolje, da ga pustiš samo v komentarju. Na pesem.si smo navajeni, da prevode objavljamo posebej, pod oznako prevodi.
Odstrani ga in daj v komentar, prej pesmi ne morem izpostaviti/ podčrtati.
Čas beži, vsak dan pospešuje, kot puščica izstreljena, moji lasje, črni nekoč, nosijo srebrno krono sedaj. Vsako sonce, ko mine, me bolj upogne, ukrivi moje kosti, s staranjem mi zemlja ne ubeži.
Moja kolena, trdna nekoč, sedaj zahreščijo, sklep protestira, vsk gib je boleč. Kje so tisti neskončni dnevi – poskočni, ko kot otrok sem lahko skakal povsod?!
Na travnikih je vel duh brezmejnega veselja, plesal sem in se vrtel znojen od sončnega dneva. Tista vesela leta so sedaj le dalen spomin.
Izgubljen sem v meglicah labirinta življenja, zdaj vidim že mrak, sence grabijo me za sklepe, in v kosteh je le še odmev nečesa.