VSEOBJEM VEČNI
Te vabim; daj pridi, sedet tja na bruno
k plamenom ognjenim. Žerjavica trebi
naj misli, spomine. Zajadrajva z Juno.
Pridi, dotik naj samoto ozdravlja.
Še Matera Zemlja prižema si k sebi
Ozračje, oblake, dan sončni in Luno.
In koža obdaja telo, ki v potrebi
po ščitu res tesnem, spoji tkivo njuno.
Pridi, objem naj mostove postavlja.
Kaj mine objeto? Mar reka z galebi
in gora pod ledom in žima nad struno?
Preminejo časi, zapiski v osebi,
obdani z osrčnikom? Šlem pred harpuno.
Pridi, nasmeh naj človeštvo sestavlja.
Vse mine! Gre v prah in svetlobo, kot ne bi
obstajalo nikdar. A vendar imuno
na ničnost ostane - spleteno v Akebi.
V zavezi prevzame Vsemirja tribuno.
Pridi, pogrej se. Objem vse popravlja.
Objem vse popravlja, prepletanje stvarnega poželenja in pri tem imeti naravne objeme za vodilno muzo...
Lp Caki
Zelo lepa. Postajaš prava 'mojstrica'.
Lp Tolminka
Hvala za postanke. Hvala za doprinos.
Objem.
Tolažila pesem, ki se lepo izkazuje tudi po rimarski učinkovitosti.
Lp Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maša GL
- 09. 02. 2025 ob 23:57
- Prebrano 637 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 337.6