Mislila sem, da sama sem.

Da nikogar ni.

Ker nikogar v resnici ni  bilo.

Kaj imam? Sem spraševala zvezde, luno, sonce…

Kdo bo prišel? Me je zbujal glas mojih misli.

Danes je prišlo  spoznanje, ki desetletja sem ga čakala.

»Imaš vse.

Imaš ves prostor sveta.

Imaš sebe celo.

Imaš čas, da narediš, karkoli hočeš…

Kadarkoli hočeš.

Le ne odnehaj v navidezni samoti.

Ne polagaj izgovorov si v dlan,

ker polzijo ti skozi prste.

Ne laži si v oči, da sama si.

Nisi. Tudi če nihče ne vidi nikogar s teboj.

Ti veš, kdo vse stopa ob tebi.

In te nagovarja, da izpolniš svoje sanje.

Imaš mnogo več, kot kdorkoli zunaj.

In veš, da te ljubimo. »

Vem, hvala za čisto drugačno ljubezen.

Barby