Dragi doktor Fig, eno leto je naokoli, 

kriza ogledala na pohodu, 

človek se čudnemu bogu moli,

Simbolov naše dežele še nismo pozabili,

Abeceda na udaru, gramatiko smo zlorabili,

Zakaj otrok neha pisat ali risat za prijatelja,

Ujeti v pasti, sužnji tehnološkega izdajatelja,

Izgubljene duše tudi v lepih oblekah, 

Morala se izgublja v razburkanih družinskih rekah,

Sledimo denarju in ne svojem času,

Kapitalizem tlakuje pot za večino na slabem glasu,

Javni sklad za kulturo hodi po razpokah razvoja,

Slika slovenskega jezika se drobi kot domača vzgoja, 

Prilagojen program šole, delo po meri, 

Hlapec v veri, da se nobenem ne zameri,

Okupacija tujcev, legalno in ilegalno,

Staroselci se zgražajo, to ni več funkcionalno,

Evropa zvito podpira napeto raznolikost,

Šole pokajo po šivih, kopljejo se jame, kdo še gradi most?

Sodobna imena so kratice, globalizacija tepta tradicijo,

Klic narave ni več v modi, slepo sodimo neskončno tranzicijo,

Ali si bogat ali pa reven, išče se digitalna valuta, 

Srednji sloj postopoma izginja, za večino usoda je kruta,

Akademijo znanosti in umetnosti bi kritiziral ali zapustil,

Modrost krojijo nevladne organizacije, delajo trenja in nemir,

Generacija X se je prepustila življenju vplivneža in tarota,

Generacija Z se izgublja v kocki, sledi emotikone falota,

Upanje umira zadnje, čuvam najin epicenter topline in bližine,

Pozdravi mi Matijo Čopa, krst pri morju kar tako ne izgine,

Poezija v imenu ljudi, da razum v domovini spet zbudi,

Lačni pravice, zato smo še vedno na dieti,

Ljudska univerza ima čakalno vrsto, so otroci prekleti?

Samopodoba države se hvali z natrpanimi zapori,

Prodaja megle mladostnikom in novi politični spori,

Kralji ulice so opozorilo, kdo jih jemlje resno?

Sredina ni ok, obstaja skrajnost v levo ali desno,

Ta pesem ni apokrifna, ampak je iz dna duše,

Eliksir za ljudstvo, da preživi napovedane neizobražene suše,

Soneti sreče so moje vodilo, 

ostani z menoj, ti si večno razvedrilo....

Sini