
strup je v mojih venah
z nezmanjšano slo
buči slap življenja
kostnica sem
zastrupljena voda
zaspal sem bil
na nedrih zemlje
pozabil da sem gozd in reka
pozabil kaj je biti človek
duša zemlje
iztrgan zemlji
poslušam veter gozd in reko
izmučeno žival
ti ki razumeš našo stisko
ozri se
in kliči
zbudi
zbudi se človek
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!