Pred oknom balkonskim je stal, solze so mu po licih drsele, v srcu pa upanje je imel, da bo enkrat na lepsem zasijal.

Vsak dan je sanjal in verjel, da bo uspel, da bo dosegel, kar si je zelel, kar je hrepenel, in svet bo zanj lepsi postal.

Preselil se je v drugo drzavo, kjer je spoznal mnogo novih ljudi, v njihovih oeh je nasel svetlobo, ki mu je dala moc in vero v dni.

Ceprav zdaj solze brise, v srcu nosi moc in vero, da bo enkrat nekje na lepsem, zablistal kot zvezda v noci.

Senadin