Kmalu
danes je mlaj
nevidna, požiram poglede, besede
kot mačka zavržena zrem v nebo
ob ščipu postanem volkulja
zatulim, zagrizem
raztrgam do smrti divje meso
kri steče v naročje prekletega groba
tam vzklije bel lokvanj s kapljami rose
v njih nova podoba
novi obraz
ne bi se spoznala
iz polmraka mlaja
iz mačjih oči
sestradana, lačna
vseh mlečnih cest
z meglicami zvezd
z napajališčem vod novega dne
dokler ne bom legla
v volkuljo
ki žre
prav ta "v" volkuljo, je hud. vso noč bom glodal luno, čeprav vem, kaj presega človeške moči.
življenje nas prerase, mladi so še nesmrtni, svoboda pa ne da odgovora, kot da je na oddihu.
lepo, da si to ubesedila.
svoboda.
Irena,
ta pesem se lepo ujema z Ivanovim haikujem /prebral eno za drugim)
Lep pozdrav, Dejan
Miko, kako zanimivo - povsem druga pespektiva - širok pogled, vsezajemajoč in ne skrčen le v eno bitko.
Zelo sem ti hvaležna za odpiranje novega okna, s katerega se vidi vse, tudi očem nevidno,
lpi
tuskulum, ja moč - prerasti in zrasti v več, kot vidi oko
hvala in lpi
"Kmalu" imamo vsi, želimo, da ostane tam daleč pri volkulji.
Lp Caki
V tej ekspresivni pesmi je preobrazba iz krhkosti v izrazito moč sicer globoko zasidrana v samem lirskem subjektu, z bogastvom in močjo simbolov pa postane izredno dobro razumljiva in zelo prepričljiva. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, najlepša hvala.
Zelo me je razveselil komentar, ki dodatno podčrtuje pesem.
lpi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 30. 01. 2025 ob 19:11
- Prebrano 556 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 206.89